Športni blog

Z današnjim dnem uvajam novo rubriko Predstavljam športnika. Za to rubriko sem se že dolgo odločal, zadnja spodbuda pa je bil današnji krajši film o Albertu Tombi na SLO2. Športnik, ki je bil eden največjih tekmecev Jureta Koširja v njegovih najboljših letih, je bil eden največjih zvezdnikov svetovnega smučanja. Za naslednje predstavitve pa lahko športnike izberete vi.

vir

Alberto Tomba se je rodil 19.12.1966 blizu Bologne. V rani mladosti je sin bogate družine v mestu, kjer ni bilo smučarskega središča, igral predvsem tenis in nogomet. A spoznal je, da je ‘njegov’ šport smučanje. Leta 1981 je sodeloval na mladinskem svetovnem prvenstvu, kjer je bil izvrsten, a na oder za najboljše mu ni uspelo priti. Kljub temu je prišel v italijansko B reprezentanco. Na eksibicijski tekmi v San Siru, je isto leto premagal prav vse tekmovalce A reprezentance. Kasneje je hitro napredoval in začel nastopati na tekmah evroskega pokala. Potem, ko je takrat 19-letni smučar osvojil tri zmage na nekoliko nižjem nivoju tekmovanj - evropskem pokalu, je svoj debi v svetovnem pokalu dokačal leta 1985 v Madonni di Campiglio. Prvi odmevnejši rezultat je dosegel l. 1986 v Äreju. Takrat je s številko 62 osvojil 6. mesto. Svoje prve stopničke si je prismučal v domači Alti Badii v sezoni 1986/87, v švicarski Crans Montani pa je leto kasneje na svetovnem prvenstvu že osvojil bronasto medaljo v veleslalomu. Svojo prvo zmago v svetovnem pokalu je dočakal 27.11.1987 v italijanskem Sestrieru, ko je zmagal v slalomu. Prvo veleslalomsko zmago je dosegel le dva dni po slalomski, prav tako v Sestrieru. Premagal je tudi svojega vzornika iz mladih let, Ingemarja Stenmarka. V tej fenomenalni sezoni je osvojil dva mala kristalna globusa, v slalomu ter veleslalomu. V skupnem seštevku je zaostal le za Pirminom Zurbrignom. Leta 1988 je na ZOI v Calgaryu osvojil zlati kolajni v obeh disciplinah v katerih je nastopal, torej v slalomu ter veleslalomu. Leta 1989 je bil popolnoma nemočen na SP v Vailu, kjer je bila njegova najboljša uvrstitev 6. mesto v superveleslalomu. V sezoni 1991/92 se je ponovno boril za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala. Tokrat je bil boj s še enim Švicarjem, Paulom Accolo. Ponovno je bil neuspešen, osvojil pa je mali kristalni globus v veleslalomu. V Albertvillu leta 1992 je na drugih ZOI, na katerih je tekmoval, osvojil zadnjo zlato kolajno v veleslalomu. V slalomu je bil drugi, potem ko je bil odličen predvsem v drugi vožnji. Naslednje svetovno prvenstvo leta 1993 je bilo tako kot tisto leta 1989 - neuspešno. Že naslednje leto je na ZOI igrah v Lillehamerju osvojil novo, a tudi zadnjo olimpijsko kolajno. Po prvi vožnji je celo kazalo, da bo ostal brez te, saj je bil v slalomu le 12. A v drugi vožnji je bil najboljši in malo je manjkalo, da bi nadoknadil 1,84 sekunde proti kasnejšemu zmagovalcu Thomasu Stangassigerju. Osvojil je srebrno kolajno. Sezona 1994/95 pa se je izkazala kot najuspešnejša v njegovi karieri. Od decembra 1994 do marca 1995 je zmagal na vseh tekmah na katerih je nastopal. Osvojil je enajst zmag, kar je bilo dovolj, da je osvojil tudi veliki kristalni globus. Leta 1996 je na svetovnem prvenstvu v Sierri Nevadi je osvojil dve zlati kolajni. Ponovno v slalomu in veleslalomu. Še leto kasneje je na novem SP-ju v Sestrieru osvojil novo in hkrati zadnjo medaljo na večjih tekmovanjih. V veleslalomu je bil sicer diskavlificiran, v slalomu pa je prišel do brona. Odločil se je še za eno sezono tekmovanja. Zadnja sezona v karavani najboljših smučarjev sveta ponovno ni ostala prazna. Kljub temu, da je prvič na ZOI ostal brez medalje, je osvojil dve zmagi v svetovnem pokalu. S tem je izenačil rekord Ingemarja Stenmarka, ko je v 10 zaporednih sezonah osvojil vsaj eno zmago v svetovnem pokalu alpskega smučanja.

vir

‘Tomba la bomba’ je v svoji dolgoletni karieri osvojil kar 51 zmag v svetovnem pokalu, od tega je 15 veleslalomskih in kar 36 slalomskih. Zanimivo je, da je v filmu, ki so ga prikazali na nacionalki, eden največjih smučarjev Jean-Claude Killy povedal, da Alberto ni grajen za slalomista, saj naj bi bil prevelik in pretežak. Vseeno mu je francoski superšampion priznal, da se je dobro prilagodil in da je izvrsten slalomist.

vir

Sam imam o njem, tako kot večina ljudi, zelo lepo mnenje. Ko sem bil jaz povit v plenice, je on prihajal na vrhunec svoje kariere. Zaradi njega sem večkrat jokal. največkrat zaradi tega, ker je prehiteval naše smučarje. Vseeno pa sem jokal tudi takrat, ko sem izvedel, da se bo upokojil kot smučar. Smučar, ki je vsako tekmo naredil izredno zanimivo, vsekakor sodi med največje športnike vseh časov. Vedno je rad stopil v stik z ljudmi. Vedno je rad odgovarjal na vprašanja vseh novinarjev, dasiravno je bil utrujen od napornega ritma tekem. Spoštujem ga zato, ker vem, da je prišel iz družine, kjer je imel vsega na pretek, a je vseeno garal za vse uspehe, ki jih je dosegel. Ni poležaval doma in čakal, da mu bo ‘vse prinešeno k riti’. Hitro je postal samostojen in je začel služiti svoje milijone. Alberto Tomba bo za vedno ostal v mojem spominu kot eden največjih športnikov vseh časov, kar vsekakor je.